Prijatelji, prva adventna nedelja nam prinaša najprej poglobljeno Izaijevo analizo človeka in njegovih ravnanj. Človeku se zlahka odvrne od Boga in zaide. Zaradi zakrknjenega srca človek ne želi, da mu Bog vlada, noče klicati Njegovo imena in se Boga ne boji. Tak človek je prepričan, da je sam sebi dovolj, misli, da zmore vse sam in da je on gospodar vsega. Tej duhovni bolezni rečemo NAPUH in je najtežja izmed vseh bolezni. Nobena telesna, duševna ali duhovna bolezen ni večja.

Prijatelji, Jezus nas svari, naj se “varujemo, da naša srca ne bodo obtežena z požrešnostjo in pijanostjo in skrbmi tega sveta.“ Obteženo srce je Jezusovo poimenovanje bolezni duše, duha in telesa, ki je zasvojenost, odvisnost, napačna navezanost.

Prijatelji, božja beseda govori o koncu sveta in o našem osebnem koncu. Takrat se bo vse končalo, vse zemeljske radosti, dosežki, pridobitve tega življenja. Nič ne gre z nami v grob. Ta misel pa je lahko za nas vir notranjega nemira, duhovne bolezni, ki povzroča hudo trpljenje.

(Lk 21,20-28) BOLEZEN STRAHU Prijatelji, prav v teh časih [...]

(Lk 21,12-19) BOLEZEN SOVRAŠTVA Prijatelji, slovar slovenskega jezika definira [...]

Prijatelji, v zadnjih dneh smo se zadržali pri božanskih krepostih vere, upanja in ljubezni, torej, krepostih, ki so božji dar in nam omogočajo, da sploh lahko vzpostavimo in živimo odnos z Bogom, današnji evangelij pa nas sooči s krepostjo razumnosti, ki je ena od 4 kardinalnih, glavnih krepostih, ki so, kot pravi katekizem, “ trdne drže, stalna razpoloženja, navade uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in vodijo naše vedenje v skladu z razumom in vero.

Prijatelji, v današnjem evangeliju Jezus pohvali vdovo, ki je vsa svoja preostala sredstva darovala v tempeljsko zakladnico: “Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež.“ Ta vdova nam ponazarja osvoboditev od zemeljskih odvisnosti.

Prijatelji, današnji evangelij nam spregovori o kriteriju za sprejem v nebeško kraljestvo, o zlatem pravilu, po katerem bo Sodnik presodil, ali smo dozoreli za raj ali ne. To je ljubezen. Kar ste storili kateremu teh stiskanih, nagih, lačnih, žejnih, osamljenih, bolnih, ... ste meni storili in kar niste njim storili, niste meni storili. Božja ljubezen je tako velika, da se poistoveti s človekom in ljubezen do človeka je enako ljubezni do Boga.

Prijatelji, današnji evangelij poroča o Jezusovem pogovoru s saduceji, ki so trdili, da ni življenja po smrti. Njihov govor lahko danes slišimo iz ust modernih sekularistov, ki želijo izločiti Boga in božje iz vsakdanjega življenja. A Jezus ne popusti tej starodavni laži.

Prijatelji, v današnjem evangeliju Jezus očisti tempelj. Jeruzalemski tempelj je bil ekonomski, politični in religiozni center življenja vsakega Izraelca. Videli so ga kot prebivališče Boga na zemlji. Bil je prostor, kjer sta se zemlja in nebo srečala, kjer se je uresničevala harmonija med božanskostjo in človeškostjo, vsaj v teoriji, v realnosti pa ni bilo vedno tako.