Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom. Z njo se želi molilec Bogu za kaj zahvaliti, ga za kaj prositi, ali mu le posredovati svoja razmišljanja in čustva.

Predvsem pa želi molivec Bogu tudi prisluhniti in v molitvi razločevati, kaj je Božja volja za njegovo življenje.

Za molilca je molitev miselna, duševna, telesna in duhovna dejavnost. V molitvi človek usmerja svoje misli, besede in dejanja k Bogu, k svetnikom, Mariji ali angelom (varuhom). Molitev je lahko prosilna, zahvalna ali slavilna.

Za katoliško Cerkev “Ustna molitev” pridružuje telo notranji molitvi srca. Tudi najbolj notranja molitev nikakor ne more shajati brez ustne molitve. Vedno in v vsakem primeru mora izhajati iz osebne vere. Z očenašom nas je Jezus naučil najpopolnejše oblike molitve. Premišljevanje je molitveni premislek, ki izhaja predvsem iz božje besede v Svetem pismu. Premišljevanje spravi v dejavnost mišljenje, domišljijo, čustva in hrepenenja, tako da poglobimo svojo vero, spreobrnemo svoje srce in okrepimo svojo voljo hoditi za Kristusom. Je predstopnja do ljubečega zedinjenja z Gospodom”. Papež Janez Pavel II. je govoril o velikem pomenu Rožnega venca: “Rožni venec Device Marije (Rosarium Virginis Mariae), ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo”.

Dandanes veliko pridobiva na prepoznavnosti in priljubljenosti slavilna molitev, ob glasbi, inštrumentih, poznamo tudi Taizejsko molitev, …

Obstajajo tudi razni načini molitve, ki se jih lahko naučimo preko raznih delavnic, kot so npr. “Delavnice molitve in življenja“ in druge.