Youtube – cerkve Mozirje in Šmihel
Župnija Šmihel nad Mozirjem (714 nm).
Zavetnik: sv. nadangel Mihael.
Dom duhovnosti: Šmihel – župnišče.
Župnija ustanovljena 1862.
Župnijska cerkev zidana 1602 – 1631, posvečena 1631.
Podružnica:
Sv. Radegunda, 813 nm, omenjena 1241, zidana 1896 – 1903, posvečena 1903.
Kapela
Jezus dobri Pastir, Mozirska planina, 1350 nm, zidana 1993.
Prebivalci:
ok. 200.
Župnija Šmihel nad Mozirjem leži na blagem pobočju pod kraško planoto Golte nad Mozirjem. Zaobsega vas Šmihel, del vasi Radegunda in Lepa Njiva ter eno hišo iz vasi Brezje. Župnija spada v župnijsko povezavo župnij Mozirje, Rečica ob Svinji in Šmihel nad Mozirjem.
………………………………………..
CERKVE
Župnijska cerkev sv. nadangela Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem
LEGA IN TLORIS:
Pravilno orientirana obzidana cerkev stoji na privzdignjenem zemljišču sredi vasi. Na zahodu vodi do nje stopnišče. V tlorisu si sledita prezbiterij, ki mu je na severni strani prizidan zvonik, na južni pa zakristija, in ladja.
ZGODOVINA:
1599 so sklenili mozirski župljani na tem mestu postaviti cerkev. 12. 5. 1602 je škof Tomaž Hren položil temeljni kamen. Prezbiterij je bil zgrajen 1604. Gradnja je napredovala počasi in cerkev je šele 16. 12. 1631 posvetil škof Rinaldo Scarlichi. 1749 so povečali zakristijo in dve leti kasneje povišali zvonik. 1869 so obokali ladjo in oblikovali sedanjo neoklasicistično fasado. Pri cerkvi je bila 1788 ustanovljena lokalija. Župnija, izločena iz župnije Mozirje, je bila ustanovljena najverjetneje 1891.
ZUNANJŠČINA:
Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Tempeljsko fasado členita para lizen, ki nosita trikotno čelo. Portal je obdan z edikulo.
Ob vogalih prezbiterija stojijo plitvi stopnjevani oporniki, sezidani iz klesancev. Na enem od njih je vklesan napis z letnico 1604. Okna na prezbiteriju so šilastoločna.
Vogali zvonika, ki je pokrit s piramidasto-laternasto streho, so okrašeni s šivanimi robovi.
NOTRANJŠČINA:
Ladjo delita v tri pole para notranjih stenskih slopov, med katerimi so razvrščene kapele. Ladja je obokana s češkimi kapami.
Dvopolni prezbiterij je rombasto obokan. Preprosto profilirana rebra, izdelana iz mavca, izhajajo neposredno iz zidu, v vogalih pa počivajo na stebričkih s preprostimi kapiteli. Kamniti portal, ki vodi v pritličje zvonika, je profiliran in posnet na aldovo zrno.
Zakristija ima križnogrebenasti obok.
POSLIKAVA:
Notranjščino je 1903 poslikal Ivan Fantoni. Prezbiterij je poslikan dekorativno, v ladji pa so naslikani: Rožnovenska Mati Božja, sv. Družina, sv. Ciril in Metod, sv. Mohor in Fortunat. Na slavoločni steni je Zadnja večerja.
OPREMA:
Neobaročni veliki oltar sv. nadangela Mihaela stebrnega tipa je bil izdelan 1876 (dat.). V niši je kip sv. nadangela Mihaela, ki ga spremljata kipa sv. nadangelov Gabrijela in Rafaela.
Ob slavoločni steni stojita stranska oltarja Device Marije in sv. Lovrenca iz 1870, ki sta podobna velikemu. V levem oltarju je kip Brezmadežne med kipoma sv. Apolonije in sv. Lucije, v atiki pa je kip sv. Uršule med sv. Barbaro in sv. Marjeto (?). V desnem oltarju je kip sv. Lovrenca med kipoma sv. Vincenca in sv. Štefana, v atiki pa je kip sv. Janeza Evangelista med kipoma sv. Frančiška Ksaverja in sv. Lenarta.
Na slavoločni steni sta kipa Srce Jezusovo in Srce Marijino iz 2. četrt. 20. stol. V ladji visita še reliefa Rožnovenske Matere Božje in sv. Jožefa iz 2. četrt. 20. stol.
V zakristijistoji rezljana omara iz 1751.
Podružnična cerkev sv. Radegunde
LEGA IN TLORIS:
Proti zahodu obrnjena cerkev stoji na južnem pobočju Golt, na samem. V tlorisu si sledijo prezbiterij, ki mu je na severni strani prizidana zakristija, ladja in zvonik.
ZGODOVINA:
Na mestu današnje cerkve oziroma v njeni bližini je stala srednjeveška kapela svetega Vida, ki je po ljudskem izročilu pripadala gradu. Na začetku 17. stoletja so v njej postavili oltar svete Radegunde. Pri tem oltarju se je razvilo veliko čaščenje, zato se je spemenil patrocinij. Cerkev se tako kot sveta Radegunda prvič omenja 1690. 1895 je potres stavbo tako poškodoval, da so jo podrli in do 1898(datiran na vrhu vzhodne stene zvonika) sezidali novo v neoromanskem slogu. Od stare cerkve so ohranili baročni zvonik. Načrt za novo cerkev je narisal Vincenc Grein iz Vojnika, dela pa je vodil mojster Cedera. Cerkev je bila posvečena 31. 8. 1903.
ZUNAJŠČINA:
Ladja je pravokotna, prezbiterij pa je pravokoten s porezanima vogaloma. Ostenje stavbe členijo lizene. Zvonik je popkrit s čebulasto-laternasto streho.
NOTRAJŠČINA:
Ladjo delijo v tri pole pilastri, ki nosijo ogredje in oproge. Ladja je obokana s češkimi kapami. Prezbiteri je kupolasto obokan.
OPREMA:
Velik oltar svete Radegunde je bil izdelan okoli 1900. sestavljen je iz marmorne menza, ki je delo Janeza Vurnika mlajšega, im stebrnaga nastavka v neorenesančnem slogu, ki je delo Ivana Cesarja. V niši je kip svete Radegunde, na konzolah ob straneh pa sta kipa svetega Pavla in svetega Janeza Evangelista. V atiki je kip svetega Vida. Stebrni stranski oltar sveta Družine je prav tako delo Ivana Cesarja iz okoli 1870. v niši je kiparska skupina svete Družine med kipoma svetega Frančiška Ksaverja in svetega Alojzija Gonzage. A atiki je kip svetega Martina. Prižnica ima na baldahinu kip Zveličarja, na ograji pa relijefe Dobrega pastirja in štirih evangelistov.