(Lk 21,12-19)


BOLEZEN SOVRAŠTVA

Prijatelji, slovar slovenskega jezika definira sovraštvo kot “močno čustvo nenaklonjenosti, odpor do nekoga združeno ponavadi z željo škodovati mu.“ A sovraštvo v resnici ni čustvo. Čustva jeze, strahu, besa, obžalovanja … se rodijo, ko koga sovražimo. Sovraštvo pa je življenska drža, kot je drža tudi ljubezen, ki prav tako ni čustvo (čustvo v povezavi z ljubeznijo je npr. zaljubljenost).

Sovraštvo ti zaradi nenaklonjenosti zamegli pogled na nekoga. Celi narodi so v zgodovini sovražili druge narode zaradi manipulacije politikov, mnenjskih voditeljev, medijev. Nemci in francozi se npr. v II. svetovni vojni niso sovražili zaradi resničnih dejstev, ampak zaradi podpihovanja, sovražnega govora, umetno ustvarjene jeze in strahu, iz česar je zraslo sovraštvo, podobno kot tudi do judov, do katerih so nemci so dobili odpor zaradi podpihovanja sovražnega govora ter na koncu pristali v takem sovraštvu, da so jih brez slabe vesti pobili 6 milijonov. Sovraštvo je stanje, v katerega človek pade po določenem času izkrivljenega pogleda na drugega človeka. Izkrivljen pogled pa je posledica pomanjkanja ljubezni, kajti samo ljubezen ti da pogled spoštovanja na človeško dostojanstvo vsakega človeka, na njegovo vrednost, dano od Boga. Kot ljudje smo vsi ustvarjeni z enakim dostojanstvom. Božji pogled ljubezni je naklonjenost, spoštovanje in sprejemanje vsakega človeka.

Zaradi propagande, napačne vzgoje ali sovražnega govora pa lahko imamo koga za manjvrednega, nakar pride do nenaklonjenosti, odpora in na koncu do sovraštva.

Starinska slovenska beseda za sovražnika je SOVRAG. SO-VRAG. Nekdo, ki je skupaj z mano vrag, hudič. Pravo sovraštvo izhaja iz pekla, kjer hudi duhovi živijo v nenehnem stanju sovraštva do Boga, drug do drugega, do ljudi in vsak sovraži tudi sam sebe. Absolutno zlo nenehno sovraži, gleda v drugem slabo z nenehno željo, da bi mu škodovalo. Sovražnik je nenehno vsem, Bogu, ljudem in sebi vrag, hudič.

Kako se sovraštvu upreti. Z ljubeznijo, torej zgraditi držo ljubezni. A kako prelomiti konkreten sovražen odnos do koga. Kako se obrniti, spreobrniti iz sovraštva? Kje je točka preloma? To je ODPUŠČANJE. V trenutku, ko bližnjemu, ki ga dojemaš kot sovražnika, poskušaš odpustiti, spustiti iz rok to neresnico, v tistem trenutku se začne sovraštvo umikati. To ni preprosto. Bolj ko smo zapleteni v sovraštvo, težje je to prekiniti. Zato bodimo pozorni, ali morda tudi mi ne stopamo po tej poti. Danes je v Sloveniji veliko sovraštva. Primer je sovraštvo do beguncev, ki je huda bolezen našega naroda. Če bi imeli krščanske korenine, bi begunce sprejeli, sicer z vsemi previdnostnimi ukrepi zaradi preventive pred morebitnimi teroristi (ki jih je zelo zelo malo med njimi), a ne bi jih sovražili. Sedaj pa se dogaja, da sovražimo celo tiste, ki govorijo o sprejemanju beguncev (ki jim raje rečemo migrante, da zavijemo svoja nečedna sovražna dejanja nekoliko v meglo).

Prosimo Boga za moč odpuščanja. Ne bodimo drug drugemu vrag, ampak angel.

(Sandi Koren)