CEPITI SE ALI SE NE CEPITI, TO JE SEDAJ VPRAŠANJE

S parafraziranjem princa Hamleta naj vstopim v to vprašanje, ki se mnogim pojavlja in razmislim, od kod sploh ta odpor proti cepljenju, ki morda vodi tudi v pravo vprašanje, biti ali ne biti, preživeti ali ne preživeti.

Od malega sem že bil navdušenec nad naravnim svetom in vseskozi sem se živo zanimal za naravo, od največjih, astronomskih, pa do najmanjših, mikroskopskih pojavov. Zvezde in atomi, vse me je in me še sedaj priteguje. Občudujem znanost in znanstvenike, ki so od zarje človeštva do danes skozi preučevanje naravnega sveta prišli do mnogih odkritij, kako ta svet deluje.

Že kot srednješolec, še bolj pa kot študent teologije in duhovnik, nisem nikoli imel nobenega problema povezati krščanskega razodetja z znanstvenimi odkritji. Zelo zgodaj mi je postalo jasno, da znanost govori o tem, kako so stvari sestavljene, kako delujejo in kako se razvijajo skozi čas, razodetje (skozi Sveto pismo, teološko tradicijo in nauk Cerkve) pa kdo stoji za vsem ustvarjenim  in kaj je smisel vsega, kar nas obdaja in končno tudi smisel našega življenja.

Skozi stvarstvo odkrivamo Stvarnikovo veličino in lepoto, še bolj pa Njegovo ljubezen do nas. In če verujemo, da nas je Bog ustvaril, moramo verjeti, da je tudi naš razum njegova stvaritev in Njegova želja je, da ga uporabljamo. Biti znanstvenik in vernik je nekaj popolnoma združljivega med seboj. Tako je skozi zgodovino Cerkve vedno bilo, razen v izjemnih primerih, ko so ljudje na obeh straneh v nerazumevanju dvomili v resničnost nasprotne strani. Pa tudi v tem, kako je Cerkev preganjala znanost, je za današnje zgodovinarje največkrat zgolj legenda in mit in polnoi polresnic in napačnih interpretiranj (a o tem drugič).

Zato je zanimivo, da so prav kristjani tisti, ki najbolj zaupajo znanosti tudi tokrat. Z nekaj izjemami, žal tudi med kakšnim znanim duhovnikom, kristjani zmorejo zaupati znanstvenikom, kar je med drugimi manj pogosto. Pravzaprav je prav nezaupanje glavni razlog, da se mnogi nočejo dati cepiti. Nezaupanje na prvi pogled nima nič opraviti z vero, a je prav nasprotno res. Če govorimo o pravi osebni veri v Boga, v odnos z njim in ne samo teorijo, je to ZAUPANJE. Gre za odnos zaupanja. Nezaupanje v karkoli in kogarkoli razen vase je sploh v temelju izraz satanističnega delovanja, kajti Satan verjame samo vase. In prav to zaupanje v Boga nam že zadnje stoletje, če ne več, poskušajo proti-božje sile omajati. Zaupanje Bogu in v Boga. A zaupanje je samo eno. Ko omajaš zaupanje v Boga, omajaš tudi vsa druga zaupanja, v državo, politiko, inštitucije, šolstvo, zdravstvo, znanost, … Ko se zaupanje poruši misliš, da lahko verjameš samo vase in zapadeš v svoj lasten mali krog, k ise vedno bolj manjša in manjša. 

Poleg nezaupanja v karkoli vidim še en problem v tem proticepilskem gibanju in to je zelo slaba splošna razgledanost. Seveda ne mislim formalne izobrazbe, ampak široke razgledanosti, ki je med ljudmi skoraj ni. (Imam v župniji mnoge mlade, z zelo dobrimi ocenami na svoijih fakultetah, ki se hvalijo, da so v življenju prebrali samo nekaj knjig, pa še tiste na silo). Izraz “fah-idiot“ pride danes in tukaj do prave veljave. Kako lahko celo delavci v DSO-jih in zdravstvenih domovih odklanjajo cepljenje? Če si fah-idiot, brez problema. Seveda me sedaj lahko kdo obtoži žaljenja in grdega govorjenja, a kako je lahko to tako kriminalno dejanje napram ščuvanju proti cepljenju in širjenju nepreverjenih teorij? Ali ti ljudje sploh hočejo vedeti, kako so današnja cepiva narejena in kaj vsebujejo, ali pa niti tega ne zmorejo dojeti v svoji omejenosti? Najbrž oboje: eni nočejo in drugi ne zmorejo. (Ob tem ne bi bilo slabo tudi pomisliti na resnično kvaliteto našega šolstva, ki proizvaja visoko kvalificirane enodimenzionalne strokovnjake).

Tukaj se na podlagi nezaupanja v vse in vsakogar in v splošni ljudski nevednosti, začnejo pojavljati teorije zarote, ki jih mnogi strastno podpihujejo in ljudje začnejo, brez kakršnekoli medicinske izobrazbe ali splošnega znanja trditi, da je zdravilo, cepivo, poseg, … veliko nevarnejši, kot pa ostati necepljen.

Te teorije pa padejo, ko se sam soočiš z trpljenjem zaradi bolezni, ko te zares nekaj boli, ko si v življenski nevarnosti, ko ne moreš dihat, hodit, jest, živet. Kot vsepovsod tudi tukaj velja resnica, da šele trpljenje spreobrača, ozdravlja srce in ti omogoča človeško dozorevanje. Prav zanima me, kaj bi ti proti-cepilski prepričanci rekli na cepljenje, če bi jih leta mučila astma, če bi se borili s sladkorno boleznijo ali bi se (zaenkrat) uspešno soočili z rakom. Naj v nekoli osebni izpovedni drži povem, da me je vse troje doletelo in da bom v tem boju za zrak, energijo in življenje brez bolečin živel do konca svojih dni. Ne vem, kaj bi brez inzulina, bronhodilatatorjev in medicinske znanosti, ko so mi v uspešnem poskusu ustavitve širjenja raka odstranili želodec. Kakšen napuh in tudi sebičnost v teh dneh zaznavam med mnogimi mladimi in zdravimi (pa tudi manj mladimi), ki jih skrbi samo lastna dobrobit in v maniri “mene COVID-19 že ne ogroža“ mirno dopustijo, da pa preko njih ogroža vse druge, starejše in bolne, tiste, ki so jim nekoč dali življenje in zanje skrbeli. Seveda tukaj govorim o precepljenosti in čredni imunosti, ki se pojavi, ko se dovolj ljudi odloči za cepljenje. Še bolj žalostna pa je drža tistih, ki rečejo: naj se drugi najprej cepijo, da se meni ne bo treba, ko bo precepljenost zadostna. 

Marsikdo bo še rekel, da ima boljše poti za ozdravitev naroda in človeštva (naj jih predstavi) ali pa da cepiva vodijo v sužnost od multinacionalk. Te zadnje vabim, naj se mi pridružijo v vsakodnevnem trpljenju ob mojih boleznih in po nekaj letih presodijo, ali je res celotna farmacevtska in vsaka druga industrija že kar svetovna zarota zoper človeštvo ali pa dejansko olajša življenje bolnim in trpečim. Ali pa, če že tako mislijo, naj zavrnejo vsa tisočletja napredka človeške znanosti in se naselijo ponovno v kaki jami, ki so jih v Sloveniji do sedaj registrirali menda že več kot 10.000. Pa brez oblačil, telefonov, blazin in hrane iz trgovine, ki so vse proizvod teh “zarotnikov“ zoper človeštvo (da ne bo kake hinavščine).

Vsem ki imate vsaj malo zdrave pameti in nekoliko zgodovinskega znanja (za kar je pogoj prav splošna razgledanost) pa polagam na srce, da se daste cepit. Jaz se bom. Zaradi tega se danes ne bojimo kuge, kolere, črnih koz, gobavosti itd., kmalu pa se ne bomo tudi več COVIDa-19.

Sandi Koren