SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

TOREK, 3. MAREC 2020

MATEJ 6,7-15

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni, vaš Oče namreč ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Takole torej molíte: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega.

Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših grehov.«

Prijatelji, molitev Očenaš ni obrazec, ki ga zblejamo mimogrede. Je Jezusova osebna molitev, pogovor z Očetom, atijem. Je nekaj zelo intimnega, kar je podelil z učenci, da bi jim pokazal, kako se pogovarja z Bogom.

Zato Očenaš ni obrazec, ki se ga naučiš in ga potem drdraš, kot da izgovarjaš magične besede. Bolj je vzorec, kako naj molimo mi. Greš v samoto, se obrneš na Boga in mu preprosto poveš, kaj te teži, česa se veseliš, za kaj si Mu hvaležen in kaj Ga prosiš. Lahko mu pripoveduješ o sebi, o svojih uspehih, strahovih, trpljenju, stiski, veselju. Pripoveduj mu o svojih bližnjih, naj jih imaš za prijatelje ali sovražnike.

Z Bogom bodi domač, kot si z ženo, sinom, najboljšim prijateljem. Kot je bil Jezus s svojim Očetom. Takrat verjemi, da te bo slišal in uslišal.

Salvador Dali: Paternoster, panem nostrum.
(Očenaš, naš vsakdanji kruh)