SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

TOREK V VELIKONOČNI OSMINI

14. APRIL 2020

APOSTOLSKA DELA 2,36-41

Na binkoštni praznik je Peter govoril Judom: »Zagotovo vedi, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in Maziljenca.« Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«

Peter jim je rekel: »Spreobrnite se in sleherni izmed vas naj se da krstiti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.« Še z mnogimi drugimi besedami je pričeval in jih opominjal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu.«

Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš.

Prijatelji, želim, da bi pozorno prebrali, kaj Apostolska dela danes dvakrat ponovijo. Najprej je človek povabljen, da sprejme Božjo besedo in se spreobrne, nato sledi krst in darovi Svetega Duha, torej zakramenti. Oboje je pomembno, a potrebno je poudariti, da sprejeti živega Jezusa za Prijatelja in Gospoda, vera torej, stoji pred zakramenti.

Velikokrat namreč zelo površno dojemamo versko življenje na način, da pač gremo k maši ali pa otroke pošljemo k obhajilu in birmi, pa bo Bog kar avtomatsko prišel v naše življenje. Da pač naredimo nekaj zunanjih obredov, pa smo odrešeni.

Ob takšnem razumevanju “vere“ se seveda ne smemo čuditi, da nobenega ne prepričamo. Ko nekdo to gleda, si pač misli, da je čisto vseeno ali gre k maši ali pa peče na žaru v nedeljo dopoldne. Zakaj bi hodil v cerkev, saj je bil pri birmi, svoje je odpikal.

A vera je odnos, srečanje z nekom in ne nečim. Vera je sprejeti Jezusa za Gospoda in Maziljenca in On je živ.