SANDI KOREN
Dnevna misel ob božji besedi
SREDA, 5. FEBRUAR 2020 – SV. AGATA
MATEJ 10,28-33
Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogubiti. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In ne eden izmed njih ne pade na tla brez (volje) vašega Očeta. Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi. Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.
Prijatelji, ali je strah potreben ali ne? Današnji evangeljski odlomek nam 2x namreč pove, naj se ne bojimo in 1x, naj se bojimo. Je Beseda skregana sama s seboj? Ali pa gre samo za govorne figure?
Jezus se gotovo ne šali. Pogubljenje duše in telesa v pekel je zelo resnična možnost. Treba se je tega bati in ta strah je dober, ker te naredi pozornega in budnega in ti pomaga, da ne zaspiš v svojem prizadevanju za duhovno življenje. Če se torej zavedaš te “strašne“ možnosti pogubljenja, se nimaš kaj bati.
V čem pa je torej to duhovno življenje? Da priznamo Jezusa pred ljudmi! Da smo Njegove priče. V tem namreč je krščansko življenje. V trenutku, ko o Jezusu javno pričaš, si Ga zares sprejel za svojega Boga in Gospoda. Dokler pa ga tajiš, se Ga sramuješ, živiš vero zasebno in skrito, tako dolgo pa je strah pred pogubljenjem na mestu.
Ali sem v tem tednu že pred kom spregovoril o Jezusu, mojem Gospodu in Bogu?
