SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
SREDA, 4. MAREC 2020
LUKA 11,29-32
Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam: Ta rod je hudoben rod: hoče imeti znamenje, pa se mu ne bo dalo drugo znamenje kakor Jonovo znamenje. Kakor je bil namreč Jona znamenje za Ninivljane, tako bo tudi Sin človekov za ta rod. Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila; zakaj prišla je s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več ko Salomon je tukaj. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj.
Prijatelji, Jona je bil znamenje za Ninivljane. Kakšno je to Jonovo znamenje, ki ga Jezus omenja?
Jonova knjiga pravi, da je bil Jona prerok, ki Boga ni hotel ubogati. Po tem, ko je zbežal izpred Boga, ko ga je Bog pustil 3 dni in 3 noči v ribi in ko je bil rešen na obalo, je Jona le izpolnil božje naročilo. Premagal je svoj strah in odpor do sovražnih Niniv, odšel tja in oznanil Božje oznanilo o spreobrnenju. Ninivljani so ga poslušali. Spokorili so se na njegovo pridigo.
Jona je nekdo, ki končno izpolni božje naročilo ter gre in oznani Božjo besedo. To se bo dalo tudi Izraelcem v Jezusovem času. Nič velikih čudežev, nič veličasnih del, le Božja beseda, a Božja beseda je več, kot vse ostalo skupaj. To je največ, kar Bog da. Največje znamenje, največja stvar je, da se nam oznanja Božja beseda. Ninivljani so se spokorili na pridigo navadnega človeka, Jona. Tukaj pa nam govori sam Božji Sin, Jezus. Če nam to ni dovolj, če ne verjamemo samemu Bogu na besedo, nam pač ni več pomoči.
Jona pred Ninivami.