SANDI KOREN
Dnevna misel ob božji besedi

SOBOTA, 8. FEBRUAR 2020

MARKO 6,30-32

Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu ter mu povedali vse, kar so storili in učili. Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte.« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili. In odpeljali so se v čolnu v samoten kraj sami zase. 

Prijatelji, iti sam zase v samoten kraj. Sam, zase, v samoten kraj. Jezus potencira naročilo. Tudi če bi dejal pojdi sam nekam, ali pojdi zase, ali pojdi v samoten kraj, bi razumeli. Iti torej kdaj sam zase v samoten kraj je nujno.

Pomemben je razlog. Zato, da si odpočiješ. Počitek je nujen del akcije. Brez počitka ni dela in brez počitka ni možno ustvarjat. Počitek je od Boga dan čas obnove in rasti. V času počitka ne samo da obnovimo moči, ampak telo se na novo postavi, se resetira, da lažje deluje naprej.

A spočiti se mora tudi duša. Spočiti si mora tudi duh. Spočiti se mora celoten človek. V samoti moramo zajeti sapo tudi za nadaljno gradnjo odnosov, da lahko drug z drugim naprej sobivamo.

A ta samota ni samota od Boga. Ko so se apostoli odpeljali na samoten kraj, so s seboj vzeli Jezusa. Šli so nekam, kjer ni ljudi, da so lahko bili bolj z Bogom. Niso odšli v praznino, ampak v polnost Boga.

Vikend in praznik je čas za počitek. A ne za odmik od Boga, prav nasprotno. On nas čaka, da nas resetira, obnovi, na novo postavi in nam da novih moči.