SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

SOBOTA, 4. POSTNEGA TEDNA

28. MAREC 2020

JEREMIJA 11,18-20

Gospod, ti si mi razodel in tako sem to zvedel. Takrat si mi pokazal njihove spletke. Bil sem kakor krotko jagnje, ki ga peljejo v zakol. Nisem vedel, da so kovali zle naklepe proti meni: »Pokončajmo drevo z njegovim sadom vred in iztrebimo ga iz dežele živih, da se ne bo več omenjalo njegovo ime!« Gospod nad vojskami, ti sodiš pravično, preiskuješ obisti in srca; daj, da vidim, kako se boš maščeval nad njimi, zakaj tebi sem zaupal svojo pravdo.

Prijatelji, Jeremija je bil Gospodov prerok v času propada judovskega kraljestva ok. l 600 pr. Kr. Ker je opozarjal na nevero in moralni propad ljudstva na čelu z duhovniki, je bil preganjan. Na koncu je doživel tudi uresničitev tega, na kar je opozarjal, da se bo zgodilo kot posledica odmika od Boga: zmago babilonske vojske in uničenje Jeruzalema in templja l. 587 pr. Kr.

Ljudstvo v Jeremijevem času doživlja veliko krizo, kot jo doživljamo danes tudi mi. A Jeremijeva knjiga odgovarja na stisko tako, da pokaže, kako Bog v trpljenju in izgubi daje rast novemu življenju.

Hkrati pa kaže tudi osebno Jeremijevo vero, ki se kaže v tem, da je pripravljen Bogu prepustiti sodbo. Bog bo plačal in kaznoval. Bog bo poravnal krivice. Jeremija se na koncu izgubi med pregnanci in umre na skrivaj, neznan. A danes slovi kot eden največjih Gospodovih prerokov. Vsi, ki so ga preganjali, so že zdavnaj pozabljeni. Jeremija pa slovi kot zvezda na nebu svetosti. Njegova pravda je zaključena, Bog ga je povzdignil in obsodil njegove preganjalce.

Zaupajmo Bogu svojo pravdo, on sodi pravično in nikoli ne pozabi svojih zvestih.