SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

SOBOTA, 3. POSTNEGA TEDNA
21. MAREC 2020

LUKA 18,9-14

Tisti čas je povedal Jezus to priliko nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so druge zaničevali: »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej se je ustopil in je sam pri sebi tako molil: ›Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam‹.
Cestninar pa je stal od daleč in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹
Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in, kdor se ponižuje, bo povišan.«

Prijatelji, kaj je pravi problem “pravičnega“ farizeja? To, da so vsi ljudje zanj roparji, krivičniki in prešuštniki (razen njega samega, seveda). Ima popačen pogled na svet, pogled, ki ga človeku vsiljuje hudi duh. Tak človek nenehno kritizira in se pritožuje nad drugimi, zanj so vsi slabi, v nikomur ne vidi nič dobrega, vedno zna povedati, v čem so ljudje slabi. Tak človek je obupal nad soljudmi. Zanj je kozarec vedno na pol prazen, to je pesimist.

Pesimist okoli sebe seje obup, jemlje ljudem pogum in življensko energijo. Je človek z veliko luknjo v sebi, ki je nič ne more napolniti. Lahko bi mu jo napolnil Bog, če bi tak človek bil sposoben Boga sprejeti, a ga ni. Namreč, ker so za pesimista vsi slabi in pokvarjeni, je samo on dovolj pameten, pobožen in pravičen na vsem svetu. No, tako si misli. Zato pa je nesposoben ponižnosti in posledično božjega opravičenja.

Kako takemu človeku pomagati? Celo Jezus tega ni povedal. Žal “ta človek ni odšel opravičen na svoj dom,“ je vse, kar izvemo.

Rešitev je prav v tem, česar ta človek ni zmožen – v ponižnosti. Da bi se ponižal ali drugače povedano, da bi mnenje o sebi nekoliko znižal in mnenje o drugih nekoliko zvišal. Da bi znal videti realno sliko – da smo vsi sicer grešni, a da smo vsi zmožni tudi dobrega. Če pa ne zmore ostati pri realnem pogledu in mora iti v skrajnosti, pa naj postane vsaj optimist. Takrat bodo vsi zanj čudoviti, kot so za Boga. Bog je pač neomajen in večen optimist.