SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

SOBOTA V VELIKONOČNI OSMINI

18. APRIL 2020

APOSTOLSKA DELA 4

Poklicali so ju torej in jima zabičali, naj nikakor več ne govorita in učita v Jezusovem imenu. Toda Peter in Janez sta jim odgovorila: »Sodite, ali je pred Bogom prav, vas poslušati bolj ko Boga. Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.« Ti so jima ponovno zagrozili, nato ju pa izpustili, kajti nič niso mogli najti, kako bi ju kaznovali, in sicer zaradi ljudstva, ker so vsi poveličevali Boga za to, kar se je zgodilo.

Prijatelji, apostoli ne morejo, da ne bi govorili o tem, kar so videli in slišali. To postane rdeča nit njihovih besed in dejanj vse do njihove zemeljske smrti. To, kar so videli in slišali, jih je zaznamovalo do te mere, da postane temelj njihovega življenja, razlog, zakaj živijo in način, kako živijo.

In kaj so slišali in videli? Da se po tem človeku, ki mu sledijo, Jezusu iz Nazareta, delajo mnogi čudeži. Da govori besede, ki jih najprej niso razumeli, a so slednjič dojeli, da so Božje besede. Da je ta človek izpolnil vse prerokbe in obljube, ki jih je Bog dal po njihovim očakom in prerokom. Da je umrl in vstal in se jim prikazal in jim odprl oči, da ni samo človek, ampak Bog, Mesija,  Kristus Gospod.

Zato ne morejo molčati, pa čeprav jim gre za življenje. Kajti, to je več kot življenje, tukaj gre za večno življenje. Dokler bomo torej mi molčali, ne verujemo zares, kajti dokaz, da verujemo je v tem, da “ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.“

Samostan Dečani, Kosovo: Peter in Janez pred velikimi duhovniki Ano in Kajfom.