SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

PETEK, 14. FEBRUAR 2020

MARKO 7,31-37

Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

Prijatelji, danes smo priča bolj čudnemu izmed Jezusovih čudežev. Bolniku je vtaknil prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika. Skoraj se nam upre, da ne uporabim izraza “zagabi“, Jezusovo dejanje. Zraven pa še vzdihuje in pobožno pogleduje proti nebu.

Vse to bi se nam zdelo zelo teatralno, cirkuško dogajanje, če se ne bi nato zgodil čudež, pravi čudež ozdravljenja. In to kakšen! Gluhonemi je slišal in govoril.

Slina je v verovanju starih prenašala zdravilne snovi, a Jezus ne izvaja magičnih gest. Ta “teater“ je potreben, ne da nas kot rokohitrec prepriča v iluzijo, ampak da ljudje zaznamo Boga. Smo namreč prenapolnjeni z vsem mogočim, doživetji, informacijami, močnimi vidnimi in slušnimi dražljaji, hrano, pijačo, zdravili, drogami, razno šaro, … in skozi vse to Boga sploh več ne zaznamo. Jezus je hotel, da Ga gluhonemi zazna, zato se mu je, ker je bil prikrajšan za eno čutilo, preprosto približal skozi poudarjeno drugo čutilo. Ker ko človek zazna Boga, šele takrat ga Bog lahko ozdravil.

Bog ima res izredno domišljijo Če je slina potrebna, da Ga opazimo, pa jo uporabi. Ni kaj, je dober, ta naš Bog.