SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
5. POSTNA NEDELJA
29. MAREC 2020
JANEZ 11,38-44
Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«
In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj.
Prijatelji, poznamo zgodbo o obujenju Lazarja. Naj nam ne uide, kako Jezus absolutno zaupa v Očeta: “Vedel sem, da me vsělej uslišiš.“ Jezus ni prišel prepozno, ni zamudil za 3 dni, ko bi Lazarja lahko še ozdravil, preden bi umrl. Jezus je prišel 3 dni kasneje načrtno, ker ni hotel še enega čudeža ozdravljenja, ampak obujenja od mrtvih.
Božja pota so nam največkrat neznana. Marta in Marija sta čakali na Jezusa in obupovali in ko jima je brat umiral, zato sta bili obupani in na Jezusa jezni. A Bog nikoli ne pride prehitro in nikoli ne zamudi. Njegov “tajming“ je točen, časovnica popolna in načrtovanje brez napake. Pride točno takrat, ko je to najbolje za človeka.
Na nas je, da se naučimo čakati Nanj. Da stopimo v božjo čakalnico in smo potrpežljivi. Naj bo to samo utrinek in delček pridige ob Božji besedi, h kateri ste danes vabljeni. V cerkvi bomo premišljevali o “božji čakalnici“, čeprav se bomo tokrat srečali na drugačen način in čeprav bo v božjem hramu na letošnjo tiho nedeljo zares tiho. A Bog bo zagotovo tam. On točno ve, zakaj je kot je in kaj bo iz tega naredil. Trdno zaupajmo v njegovo modrost.
Vabljeni pred ekrane, da se srečamo, v veri, da Bog pride, kjerkoli odpremo vrata.
