SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
2. VELIKONOČNA, BELA NEDELJA
19. APRIL 2020
JANEZ 20,19-31
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«
Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.
Prijatelji, vsi znamo iz dobrega narediti dobro. Če imaš kvalitetne sestavine, bo kosilo lahko odlično. A samo Bog zna tudi iz slabega narediti dobro. Bog slabega ne ustvari, a ko se slabo pojavi, ga zmore uporabiti za dobro. Tudi sedanje bolezni ni ustvaril Bog, lahko pa kot kristjani pogledamo širšo sliko, kako Bog obrača zlo v dobro.
Apostol Tomaž ni veroval, dokler ni videl. Samo izkušnja ga je premaknila k spreobrnenju. Takšni smo ljudje tudi danes. Samo ko nekaj sami izkusimo, verjamemo.
Čas, ki ga sedaj živimo, pandemija in ukrepi, nam ponuja izkušnjo, ki je večina med nami še ni doživela. Strah pred zlom, ki lahko doseže tudi nas in ni zgolj na neki daljni celini. Potreba po odpovedi, osamitvi, celo finančni izgubi. Nujnost uboganja predpisov. Vse to naredimo, ker nas strah pred boleznijo drži v šahu.
Svet pa je že pred marcem 2020 živel v oklepu bolezni in vsakodnevnega množičnega umiranja. 822 milijonov ljudi na svetu je lačnih. Eden od 9 ljudi na svetu gre zvečer lačen spat. Lani je umrlo za lakoto na svetu 9 milijonov ljudi, od tega 3.1 milijona otrok. Do sedaj je zaradi lakote v letu 2020 umrlo ok. 2.690.000 ljudi, dnevno torej ok. 24.500, vsakih 10 sekund pa zaradi lakote umre tudi en otrok. Mimogrede, do sedaj je umrlo za COVID 19 po svetu ok. 160.000 ljudi, 17 krat manj kot samo letos za lakoto. Razlika je samo v tem, da za lakoto pri nas ne umre praktično nihče. Zato to zlo za nas ne obstaja, tako izgleda. Prav je, da ne podcenjujemo koronavirusa, a žal zelo zelo podcenjujemo lakoto, pomanjkanje čiste vode in mnogo drugih morilcev po zemeljski obli, pa samo zato, ker so daleč od nas, koronavirus pa je tu.
Kaj torej glede vsega tega zla v svetu naredimo mi? Nič. Ker se nam zdi, da se nas ne tiče. Ker smo si rekli, da nima povezave z nami. Ker to niso “naši“ ljudje. No, če bi začeli umirati v drugi občini, bi rekli “fajn, samo da je pri nas vse dobro“. Ali pa po naši fari, “fajn, samo da je v naši hiši OK“. V resnici nas žal skrbi samo lastna tazadnja. Zato imamo tako stroge ukrepe, ker je po smrti zadišalo tudi pri nas doma. Dokler pa ljudje drugod umirajo, pa nas ne briga. Kako žalostno spričevalo naše človečnosti.
A morda, morda pa vendarle bomo zaradi te izkušnje le bolj začutili stisko ljudi drugod po svetu in postali bolj solidarni in manj zaverovani samo v svoje. Morda bo to ena izmed dobrih stvari, ki jih bo Bog naredil iz te zmešnjave. Spremembo naših src. in dejanj. Morda se bomo sedaj vendarle naučili, da lahko shajamo z manj in nekaj več namenimo za ljudi, ki nimajo za skledo riža na dan. Upam samo, da nismo že preveč zakrknili v svojem egoizmu.
