SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

7. AVGUST 2020

PETEK 18. TEDNA MED LETOM

MATEJ 16,24-28

Takrat je rekel Jezus svojim učencem: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo našel. Kaj namreč človeku pomaga, če si pridobi ves svet, pogubi pa svojo dušo? Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo povrnil vsakemu po njegovih delih. Resnično, povem vam: So nekateri izmed tukaj stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega priti v njegovem kraljestvu.«

Prijatelji, ko življenje počasi teče naprej in smo vsak dan za en dan starejši, počasi prihajamo do vsaj približnega spoznanja, kaj pomeni “pridobiti si ves svet“. Ne gre samo za to, da si pridobimo denar, slavo, vpliv, grešne užitke in vse, kar nekako razumemo kot moralno slabo, ampak tudi za stvari, ki so resnično dobre, kot so družinska in zakonska ljubezen, očaranost nad lepotami narave, človeška bližina prijatelja, dobra umetnost, … Vse to je del življenja na tem svetu in vse to, pravi Jezus, ni vredno nič, če pogubimo svojo dušo.

Jezus namesto tega “propagira“ križ, izgubo, trpljenje. Pa vendar bi se motili, če bi mislili, da je krščanstvo neka dobremu življenju nenaklonjena religija. Javno mnenje in ateistična ideologija sicer ravno na tak način predstavljata svetu krščanstvo, da bi, predvsem mlade, odvrnili od verskega življenja.

Pa vendar, kristjani ne sledimo religiji, ampak Bogu. Vse, kar se nam na zemlji zdi tako lepo in vredno prizadevanja, vsi lepi užitki duše in telesa, pa naj bo to občudovanje prelepe panorame, prava ljubezen v vseh njenih oblikah in pojavnostih, celo dobra hrana in prijateljsko veselje, vse to nam bo dano v obilju, če bomo le najprej sprejeli dejstvo, da nam ni namenjen ta svet in da so nebesa kraj večnega veselja in pravega užitka. Navezovanje na ta svet pa ima pravzaprav nasprotni učinek. Žal bomo umrli in “čigavo bo“, kar smo si tukaj pridobili. Zato poskrbimo za svojo dušo in večnost je naša.