SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
6. AVGUST 2020
JEZUSOVO SPREMENJENJE NA GORI
MATEJ 17,1-9
Tisti čas je vzel Jezus s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal posebej na visoko goro. Pred njimi se je spremenil: obraz se mu je zasvetil kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Gospod, dobro je, da smo tukaj; če hočeš, naredim tukaj tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« Ko so učenci to slišali, so padli na obraz in se silno bali. Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko so pa oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.«
Prijatelji, praznik Jezusovega spremenjenja na gori se spominja dogodka na vzpetini Tabor. Videnje, ki so ga doživeli trije učenci, videnje nebeške slave, jih je tako prevzelo, da so pozabili na vse zemeljsko, na vse začasno. Kot oblak, ki te nenadoma ulovi na gorskem vrhu in te namesto razgleda po prelepi pokrajini prestavi v nek drug svet. Takrat si nenadoma bolj pozoren na vsako skalo, na vsak kamen in na vsako markacijo.
Trije učenci so bili na vrhu gore Tabor prestavljeni v drug svet, v nebesa. Ta zemlja jih več ni zanimala. Ni jim bila pomembna družina, prijatelji, niti kdo bo sedel na Jezusovi levici ali desnici v nebeškem kraljestvu. Vse to so zemeljski oziri. Ko si enkrat v nebesih, je pomembno samo eno: da bi za večno tam ostal.
Zato bi učenci postavljali šotore. Da bi se tam naselili. Da bi ostali v navzočnosti Svetega. Da ne bi šli nikoli več domov. Ker sedaj so zares doma, doma v pravi, večni domovini.
Gora Tabor.