SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

TOREK 3. VELIKONOČNEGA TEDNA

28. APRIL 2020

APOSTOLSKA DELA 7,51-8,1

Tisti čas je Štefan rekel ljudstvu, starešinam in pismoukom: »Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, vi, ki ste prejeli postavo po uredbi angelov in se je niste držali.«
Ko so to slišali, so se togotili v svojih srcih in z zobmi škripali zoper njega. On, ki je bil poln Svetega Duha, pa je uprl pogled v nebo, videl Božje veličastvo in Jezusa, stoječega na Božji desnici, in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na Božji desnici.« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nanj; in vrgli so ga iz mesta ter ga kamenjali. Priče pa so odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. In kamnali so Štefana, ko je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal. Savel pa je odobraval njegov umor.

Prijatelji, če smo včeraj razmišljali ob prvem delu zgodbe, kako so judje otročje zamerili, da jih je Štefan premagal z argumenti in se ga lotili s silo pesti in oblasti, pa danes vidimo, kako za vsem tem stoji nek nevarni um.

Zdi se nam, da je to zgolj človeški um. “Savel pa je odobraval njegov umor.“ Seveda ne smemo biti tako naivni, da bi mislili, da se je Štefanov umor zgodil po naklučju in mimogrede. Za temi hujskači je obstajal nek človeški načrt, kako odstraniti nevarnega disidenta, ki bi lahko na “svojo“ stran in s tem na “Jezusovo“ stran spravil še več judov.

Ampak bili bi še bolj naivni, če bi mislili, da gre le za človeški um. Za tem človekom je namreč stal še bolj nevaren um, do konca pokvarjen satanov um. Če je človek, pa še tako pokvarjen, v svoji osnovi dober, pa je hudi duh zloben do konca. A to je tudi dobra novica. Kajti, če bi za umorom Štefana stal samo človek, bi se upravičeno bali za tega človeka, ki je sam našel pot v takšno zlo. A človeka kvari vpliv hudega duha. Kar pa pomeni, da človek ni do konca pokvarjen in se zato lahko z Božjo pomočjo tudi popravi, kar se je Savlu na koncu zgodilo: postal je Pavel, sveti Pavel.

Tako mučeništvo sv. Štefana ni bilo samo pričevanje vere in vzgled za prvo Cerkev, ampak je med drugim rodilo njenega največjega misijonarja, kot pravi misel velikega krščanskega misleca Tertulijana, da je “kri mučencev seme novih kristjanov.“ Tudi danes.

mučeništvo sv. Štefana