SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
25. MAJ 2020
POEDELJEK 7. VELIKONOČNEGA TEDNA
JANEZ 16,29-33
Tisti čas so učenci rekli Jezusu: »Glej, zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel iz Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete? Glejte, prihaja ura in je že prišla, ko se razkropite vsak v svoj kraj in zapustite mene samega. Vendar nisem sam, ker je Oče z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko; toda zaupajte, jaz sem svet premagal.«
Prijatelji, zdaj verujete? Na trenutek se zazdi, da se Jezus posmehuje izjavi svojih učencev, ki tako vehementno mahajo z izjavami o svoji veri. “Sedaj verujete? A res? Dvomim!“
In Njegov dvom je bil upravičen. Kot je napovedal, se je kmalu izkazalo, da je bila njihova vera samo na ustnicah in ne v srcu in še manj v dejanjih. Ob prvi pravi stiski so Jezusa izdali, zatajili in se skrili. A nato je prišlo vstajenje in Vstali jim je poslal Svetega Duha in vse se je spremenilo. Prejeli so dar vere in za Jezusa dali svoje življenje.
Prijatelji, to je sporočilo upanja. Res je, smo slabotni, razvajeni in največkrat nas skrbi zgolj lastno dobro. A Sveti Duh je Bog, ki ima neizmerno moč, da spremeni tudi nas v ljubeče, globoko verne in požrtvovalne ljudi, ki bodo za Boga in bližnjega sposobni darovati življenje. Zato vzklikajmo v tednu pred Binkoštmi: Pridi, Sveti Duh.