SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
12. AVGUST 2020
SREDA 19. TEDNA MED LETOM
MATEJ 18,15-20
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.
Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.
Prijatelji, zdi se nam, da smo kristjani poklicani, da popravljamo ta svet in ko iščemo nasvete za to v Svetem pismu, pridemo velikokrat prav do gornjega Jezusovega nasveta, kako naj drugega opomnimo na njegove napake. A napačno branje in samorazlaganje Jezusovih besed lahko pripelje nekam, kamor ne želimo priti.
Najprej, Jezus pravi, da brata opomni samo takrat, če greši ZOPER TEBE. To je pomembno poudariti, kajti velikokrat se čutimo poklicani opominjati nekoga kar tako, ker mislimo, da vidimo, da nekaj počne narobe, čeprav se nas to pravzaprav ne tiče. Mislimo, da moramo ubogemu revežu pomagat, da ne bo tak grešnik. Ko nas zgrabi takšna pravičniška vnema v naši moralni vzvišenosti, raje ubogajmo Jezusove besede, ko pravi, naj najprej odstranimo bruno iz svojega očesa ali pa naj ne sodimo drugega, ker je samo Oče v nebesih presojevalec.
Torej, če kdo greši zoper mene, da zaradi njega trpim in mi povzroča bolečine (hote ali nehote), takrat naj brata posvarim. Ne svarim ga zato, da bi ga popravljal, ker je tak grešnik (samo on sam lahko sebe “popravi“ in samo s pomočjo nebeškega Očeta), ampak da bi zaščitil sebe. A tudi tukaj so pravila: to treba narediti na samem, med štirimi ali največ osmimi očmi. Če te ne posluša in ti povzroča krivico še naprej, pa lahko poveš skupnosti, ki te bo zaščitila in ti pomagala, da te ta človek ne bo več prizadel.
Kaj ima torej Jezusov nasvet skupnega z obrekovanjem nekoga, ki mi pravzaprav nič ni storil? NIČ. Pod krinko, da hočem nekomu dobro in mu želim pomagati, hodim naokoli in drugim razlagam njegove napake in grehe, čeprav meni osebno ta človek ne povzroča trpljenja (čeprav lahko nakladam, da me boli, ko gledam grešnika, kako greši). Posledice takega opravljanja pa so hujše kot posledice samega morebitnega greha, ki ga ta človek počne. Namesto lepšega odnosa je zaradi takega obrekovanja odnos razdrt, pravemu ali namišljenemu grešniku nisem pomagal nič in sem ga samo še bolj odrinil v kljubovanje ali beg pred menoj in na koncu, kar je morda najpomembneje, sem sam s tem storil greh zoper brata (ali sestro, seveda). Tega greha pa nikakor ne morem videt, ker izhajam iz napačno razumljenih Jezusovih besed in pravičniške vznesenosti, ki ima temelje nikjer drugje kot v najhujšem izmed vseh grehov, mojem napuhu.
