Brat kapucin Jožko Smukavec je eden od dveh očetov našega misijona. Trenutno deluje v Škofji Loki, v Mozirju pa smo ga v zadnjem letu videli večkrat, ko je maševal in v začetku leta 2020, ko je blagoslavljal domove po naši župniji. Zase pravi, da rad živi in sanjari. Zelo rad pa se umakne na samo in si vzame čas za pogovor z Bogom. Z veseljem se sprehaja tudi po škofjeloških ulicah in opazuje ljudi.

Z njim se je pogovarjal Jon Kanjir.

Jon Kanjir: Brat Jožko, kaj vas je nagovorilo za odločitev za redovniški poklic?

Brat Jožko: Bog in njegova vztrajnost. Nikoli si nisem mislil, da bom to, kar sem. Vedno sem razmišljal, da bom imel družino, otroke, hišo, morda kmetijo. V času študija pa se je začelo spraševanje kaj mi Bog pomeni. Čeprav sem se ob Bogu počutil zelo dobro, sem se še vedno upiral. Dokler nisem videl, da je to res moje. Bolj kot sem šel v to, bolj sem bil srečen, zato sem se nehal upirati in se predal Bogu. Ne vem, zakaj si je zamislil prav mene.

Jon: Nekajkrat ste že bili v naši župniji, po naših domovih. Zanima me, če smo se vas s čim že dotaknili?

Brat Jožko: Dotaknili ste se me s tem kar ste. Zelo me spominjate na moj domači kraj, Bohinj. Ta preprosta čuteča duša, nekoliko zaprta in zadržana, ki preverja kaj se dogaja okoli. Ko pa prideš čez zidove nezaupanja, je v vas toliko notranjega čutenja. Zvečer, ko sem šel spat, sem razmišljal o nekaj srečanjih, ki so bila tako lepa, zgodila pa so se mimogrede, čisto podarjeno. Mislil sem si: »Bog, kaj si pa tu naredil, vau!« Ko človeka sploh ne poznaš, ampak je tako lepo biti z njim. To sem doživel tudi v Bohinju. Ljudi, ki radi živijo, a so obenem nekoliko prestrašeni. To se mi zdi dobro. Ni dobro, da človeka kar spustiš, da vdre vate. Tako to vidim jaz. Za ta doživetja sem se zahvalil Bogu in vam.

Jon: Kaj je bil razlog, da ste pritrdili sodelovanju pri našem misijonu?

Brat Jožko: Vaš župnik. (smeh) Zanimivo se mi je zdelo, da je k sodelovanju povabil ravno nas, kapucine. Sodelovanje pri misijonu je zame poseben izziv. Tudi zaradi vašega župnika, ki ga opazujem in vidim, kako je pameten, prodoren, logičen in zahteven. Zelo lepo mi je tudi, da sodelujeva z bratom Primožem. Tudi on je tak logičen človek, matematik, preudaren, stabilen, čisto nasprotje od mene. Zraven pa sta še sestri, ki k misijonu prinašata nežnost, srčnost in domačnost.

Jon: Misijon se letos ne bo odvil v obliki, ki smo jo sprva načrtovali. Vseeno me zanima, kaj bi nam ob tem položili na srce?

Brat Jožko: Bodite resnično hvaležni. To, da se povezujete, si razdelite stvari, odkrivate talente in ljudi, ki bi še lahko pomagali, je čudež. Dobili smo še dodatno leto, da se še bolje pripravimo in se spoznamo med seboj. Tisti čas, ko sem bil z vami, sem videl koliko lepih ljudi je pri vas. Kako znate stvari dati ven in narediti nekaj lepega. Bodite hvaležni za vse, kar je bilo do sedaj. V dodatnem letu, ki nam je podarjeno, pa se trudimo, da bomo po Bogu prišli blizu drug drugemu.