V Katekizmu Katoliške Cerkve iz leta 1993 je poudarjeno, da zakramentali (kamor uvrščamo tudi različne blagoslove) »spadajo h krstnemu duhovništvu: vsak krščenec je poklican k temu, da bi bil »blagoslov« in da bi blagoslavljal.« Zato lahko tudi verniki, ki niso bili posvečeni za službeno duhovništvo, v moči svojega krsta (ki je najpomembnejši in najbolj bistven zakrament) predsedujejo nekaterim blagoslovitvam (prim. 1669). V teku stoletij se je zaradi večjega števila službenih duhovnikov in njihovega položaja v takratni družbeni ureditvi razširila obžalovanja vredna navada, da so verniki, posvečeni za službeno duhovništvo, prevzemali naloge vernikov, ki so deležni krstnega ali skupnega duhovništva, ki smo ga prejeli vsi krščeni. Cerkev si predvsem od II. vatikanskega koncila naprej prizadeva, da bi se v zvestobi Gospodu vrnila k izvoru in odpravila zablode minulih stoletij. Ena od priložnosti za to so tudi blagoslovi na Veliko soboto: blagoslov ognja in blagoslov jedi. Blagoslovi jih lahko vsak, ki je krščen. Ogenj, ki ga Bog blagoslovi po župljanu, ki je s svetim krstom deležen krstnega ali skupnega duhovništva, ni nič manj blagoslovljen od ognja, ki ga Bog blagoslovi po župniku oz. službenem duhovniku.
BLAGOSLOV OGNJA V DRUŽINI (ALI SOSESKI)
(Blagoslov ognja se opravi na Veliko soboto zjutraj; po stari navadi lahko z njim zakurimo peč, kamin ali štedilnik. Zbrani si razdelijo, kaj bo kdo prebral.)
Eden od zbranih: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Ostali: Amen.
Eden od zbranih: Zbrali smo se k blagoslovu ognja, na dan, ki že kaže na zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom in ljubezni nad sovraštvom. Boga bomo prosili, naj nas prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bodo velikonočni prazniki v našem življenju obrodili obilo sadov.
Eden od zbranih: Ogenj s svojo svetlobo preganja temo in s toploto mraz, zato je znamenje resnice, ki nam jo je razodel Bog, in znamenje Njegove ljubezni. Ker pa ima moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega, je podoba očiščevanja.
Prisluhnimo svetopisemskemu zapisu o Mojzesu, ki mu je iz ognja spregovoril Bog.
Eden od zbranih: Berilo iz Druge Mojzesove knjige.
Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jítra. Nekoč jo je prignal k Božji gori Hóreb. Tedaj je videl grm, ki je gorel s plamenom, a ni zgorel. Mojzes je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati to čudo, kako da grm ne zgori!« Bog ga je poklical iz sredine grma: »Mojzes, Mojzes!« Odgovoril je: »Tukaj sem!« Bog mu je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.«
To je Božja beseda.
Ostali: Bogu hvala!
Eden od zbranih: Dobri Bog, ti si vedno z nami, zato te skupaj prosimo:
Eden od zbranih: Naj nas velikonočni prazniki utrdijo v veri.
Ostali: Prosimo te, usliši nas!
Eden od zbranih: Naj imamo vedno odprta srca zate, da te bomo slišali in razumeli.
Ostali: Prosimo te, usliši nas!
Eden od zbranih: Naj imamo vedno odprte oči, da bomo videli tiste, ki potrebujejo našo pomoč in jim pomagali.
Ostali: Prosimo te, usliši nas!
Eden od zbranih: Naj trpeči ne obupajo, ampak doživijo očiščujočo moč trpljenja.
Ostali: Prosimo te, usliši nas!
(Vsak od zbranih lahko doda še svojo prošnjo.)
Eden od zbranih: Vse to prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Ostali: Amen!
Eden od zbranih: Skupaj molimo z Jezusovimi besedami:
Oče naš … (Vsi molijo Gospodovo molitev.)
Eden od zbranih: Dobri Oče, prosimo te, blagoslovi ta ogenj, da nam bo znamenje tvoje bližine, v naših srcih pa prižgi ogenj ljubezni, ki nikoli ne ugasne. Naj velikonočni prazniki v nas razvnamejo takšno hrepenenje po tebi, da se bomo popolnoma prenovili in nekoč prišli v slavo večne velike noči. To te prosimo po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih ter s teboj živi in kraljuje vekomaj.
Ostali: Amen!
Eden od zbranih: Božja pomoč naj ostane vedno pri nas! (in se pokriža.)
Ostali se pokrižajo in rečejo: Amen!
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI V DRUŽINI
(Blagoslov jedi se opravi za družinsko mizo. Družinski člani si razdelijo, kaj bo kdo prebral.)
Eden od zbranih: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Ostali: Amen.
Eden od zbranih: Zbrali smo se k blagoslovu jedi, ki so del velikonočnega praznovanja; eden od načinov, s katerim kristjani izpovedujemo vero v Jezusa Kristusa – Boga, ki je postal človek, da bi umrl za nas in nas s tem rešil prekletstva greha in smrti ter nam omogočil polnost življenja.
Njegovo vstajenje je začetek našega vstajenja. To je glavno sporočilo Velike noči.
Eden od zbranih: Prisluhnimo odlomku iz Svetega pisma.
Eden od zbranih: Iz svetega evangelija po Janezu.
Tedaj je Jezus rekel: »Resnično, resnično vam povem: kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano, ki so ji rekli kruh iz nebes, in so pomrli. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé ta kruh, bo živel vekomaj. Kruh, ki ga dajem jaz, je moje telo za življenje sveta.«
To je Kristusov evangelij.
Ostali: Hvala tebi, Kristus!
Eden od zbranih: Jezus nam je v velikonočni skrivnosti izkazal ljubezen do konca. Hvaležni mu vzklikajmo: Hvala ti, Gospod!
Ostali: Hvala ti, Gospod!
Eden od zbranih: Za tvojo smrt in vstajenje, ki nam prinaša upanje na večno življenje.
Ostali: Hvala ti, Gospod!
Eden od zbranih: Za sveto evharistijo, ki je tvoj velikonočni dar.
Ostali: Hvala ti, Gospod!
Eden od zbranih: Za blagoslov pri našem delu za vsakdanji kruh.
Ostali: Hvala ti, Gospod!
Eden od zbranih: Za vse, ki so po tvojem zgledu do nas dobri in nas imajo radi.
Ostali: Hvala ti, Gospod!
Eden od zbranih: Za veselje, s katerim nas napolnjuješ v velikonočnih praznikih.
Ostali: Hvala ti, Gospod!
(Vsak od zbranih lahko doda še svojo zahvalo.)
Eden od zbranih: Skupaj molimo z Jezusovimi besedami:
Oče naš … (Vsi molijo Gospodovo molitev.)
Eden od zbranih: Velikonočne jedi izvirajo iz judovske velikonočne večerje, s katero se Judje spominjajo rešitve iz Egipta. Kristjani pa se z velikonočnimi jedmi spominjamo Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, po katerih smo odrešeni. Velikonočne jedi s svojo simboliko govorijo o tem. Meso nas spominja na Jezusovo telo, ki je bilo za nas darovano na križu; kruh na njegovo evharistično telo, ki se za nas daruje na oltarju; rdeči pirhi na njegovo kri; pet rdečih pirhov na njegove rane; jajce nas tudi sicer spomni na življenje, ki ob izpolnjenih pogojih zdrobi lupino in prikljuva na dan; hren s svojo ostrino na Jezusovo trpljenje, s svojo obliko pa na žeblje, s katerimi je bil pribit na križ; okrogla potica na njegovo trnovo krono.
Eden od zbranih: Dobri Oče, prosimo te, blagoslovi ta kruh, to meso, te pirhe, ta hren in vse ostale jedi, ki jih bomo zaužili v spomin na smrt in vstajenje tvojega Sina Jezusa. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo čutili vedno večjo lakoto po duhovni hrani in jo našli v tvoji besedi in sveti evharistiji. To te prosimo po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih ter s teboj živi in kraljuje vekomaj.
Ostali: Amen!
(Jedi se lahko pokropi z blagoslovljeno vodo, ni pa potrebno, saj je blagoslovljena voda zgolj zunanje znamenje; jedi so blagoslovljene z molitvijo in ne s kropljenjem z vodo.)
Eden od zbranih: Božja pomoč naj ostane vedno pri nas! (in se pokriža.)
Ostali se pokrižajo in rečejo: Amen!