Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto, ali cerkveni koledar, je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu. Od leta 1582 uporablja Katoliška cerkev za ta namen gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar. Koledar cerkvenega leta določa razpored praznikov, bogoslužnih opravil in branja Božje besede. Razpored svetniških godovprikazuje koledar svetnikov.
Velikonočni čas
Velikonočni čas traja od velike noči do praznika binkošti. Prvi teden po veliki noči se imenuje velikonočni teden in predstavlja podaljšano praznovanje velike noči. Velikonočni čas vsebuje sedem velikonočnih nedelj: za prvo šteje kar velika noč, druga se imenuje tudi bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. 50. dan (gr. pentekosté heméra – od tod ime : binkošti) po veliki noči je praznik binkošti, s katerim se zaključi velikonočni čas. Liturgična barva velikonočnega časa je bela.
Prazniki v velikonočnem času:
- nedelja po prvi pomladni polni luni: velika noč
- 40. dan po veliki noči: vnebohod
- 50. dan po veliki noči: binkošti – 23. 5. 2021
Pomensko se v velikonočni čas vključuje tudi:
- teden po binkoštih: praznik svete Trojice
- četrtek po sveti Trojici: sveto rešnje telo in kri – telovo
- tretji petek po binkoštih: srce Jezusovo
Pomembni svetniški godovi:
- 23. april – sv. Jurij, zavetnik župnije Mozirje
- 25. april – sv. Marko, evangelist
- 1. maj – sv. Jožef, delavec
- 3. maj – sv. Filip in Jakob ml., apostola
- 4. maj – sv. Florijan, mučenec, zavetnik gasilcev