SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

13. AVGUST 2020

ČETRTEK 19. TEDNA MED LETOM

MATEJ 18,21-30

Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, če greši zoper mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospod se je tega hlapca usmilil, ga oprostil in mu dolg odpustil.
Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ›Plačaj, kar si dolžan!‹ Njegov sohlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga.

Prijatelji, koliko smo dolžni Gospodu? Kakšen dolg imamo in kako Mu ga lahko poplačamo? To so pomembna vprašanja in pomembno je, da prisluhnemo, kako nam nanje odgovorja Božja beseda.

Torej, kaj smo Gospodu dolžni? Vse! Življenje, bivanje, bližnje, družino in prijatelje, vse svoje sposobnosti in darove, milosti in Njegovo pomoč, ko ne zmoremo sami.

Kako Mu lahko to poplačamo? NE MOREMO. Nikakor. Kako lahko nekomu poplačaš za svoje življenje, otroke, za vse, kar si in kar imaš? Se ne da.

Hvala Bogu, da Bog od nas tega ne zahteva. Še več, vse nam zastonj daje, vnaprej, brez pričakovanja plačila, odkupnine. To je milost: vse nam daje popolnoma zastonj. Samo ponižati se moramo in sprejeti božji dar. Znamenje, da smo sprejeli, pa je sprememba našega življenja, sposobnost ljubiti, postajati podobni Gospodu v odpuščanju. Zato odpustimo, ne samo “do sedemdesetkrat sedemkrat“, ampak vedno, vedno, vedno.