SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
TOREK, 11. FEBRUAR 2020
MARKO 7,5-9
Vprašali so ga torej farizeji in pismouki: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« In rekel jim je: »Prav je prerokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi.‹ Zametujete Božjo zapoved in se držite človeškega izročila.« Govoril jim je dalje: »Lepo zametate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila!
Prijatelji, Božja zapoved ali človeško izročilo, to ni vprašanje. Vsi vemo, vsakokrat Božja zapoved.
In kljub temu, da je to povsem jasno, vemo iz izkušnje, da je to vse prej kot jasno. Zakaj? Ker smo si zgradili takšen, na videz popoln svet, ki ga urejujemo vsak zase s svojimi mnogimi pravili, shemami in navadami. In to deluje, vsaj na zunaj in vsaj nekaj časa. Vse poteka, kot smo si zamislili in življenje se zdi lepo. Dokler več ni lepo.
Ves ta popoln svet, ki ga tako skrbno urejamo, je namreč samo navidezen in prevara. V resnici ne obstaja. Vse je namreč zlomljeno, vse je ranjeno, vse je obsojeno na postopno degradacijo. Še tako popolna zakonodaja se slej ko prej izrodi in človeška grešnost iz še tako dobrega pravila naredi zastarelo izročilo, ki nam greni življenje.
Jezus predlaga alternativo. Božja beseda naj postane avtoriteta, po kateri se ravnamo in v luči katere preverjamo vse, kar človeškega zgradimo. Kar ni v skladu z Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu, pa zavrnimo, bolje danes kot jutri.
Naj se na tvojem Svetem pismu prah ne nabira.