SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

TOREK, 10. MAREC 2020

MATEJ 23,8-12

Vi pa se ne dajajte klicati z imenom »učenik«, zakaj eden je vaš Učenik, vi vsi ste pa bratje. Tudi ne kličite nikogar na zemlji »oče«, zakaj eden je vaš Oče, nebeški. Tudi se ne imenujte vodniki, zakaj eden je vaš vodnik, Kristus. Kdor je največji med vami, bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

Prijatelji, v 23. poglavju Matejevega evangelija se 7 krat ponovi dikcija: “Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci“. Hinavec živi v največjem grehu, to je napuh, ošabnost. Ta greh ni v tem, da sem ponosen in samozavesten in da se zavedam svojih sposobnosti, ampak da se imam za večjega od vseh, čeprav to nisem. Največji je Bog. Lucifer, prvi med angeli, je bil drugi med vsemi bitji, takoj za Bogom, večji od vseh ostalih, a napuh mu je prišepetoval, da je večji od Boga in to je bil njegov padec.

Hinavščina je skrivanje svojih slabosti, najprej pred seboj in nato pred drugimi. Če si ponosen in pokončen človek, ki pa si odkrit s seboj in se zavedaš svojih napak in slabosti, jih boš želel odpraviti. Takrat boš prizanesljiv tudi do slabosti in napak drugih. Hinavec pa je strog in neprizanesljiv do drugih, ker skriva svojo šibkost in ranljivost. Ne prizna, da je samo človek, ubog in nepopoln, to pa ga pripelje končno v poraz in zlom in padec, kot je bil hudičev padec iz nebes v pekel.

Jezus zato predlaga preventivno delovanje. Ob zavedanju vseh darov, s katerimi sem obdarjen, ostajam ponižen. Priznavam, in to z besedami, ne samo v srcu, da nisem ne gospod ne učitelj ne vodnik. To je Bog. Jaz pa se dam raje klicati in se imenujem za strežnika, služabnika. Bog, ki vidi na skrivnem, pa me bo povišal in mi dal vse priznanje, ki mi gre.

Farizej in cestninar.