SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

SOBOTA, 22. FEBRUAR 2020

MATEJ 16,13-19

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence vpraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim je dejal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«
Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.
Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Prijatelji, kaj pa vi pravite, kdo sem? To je to. Bistveno vprašanje. Od odgovora, ki ga ne moremo ponarediti, je odvisna naša prihodnost.

Seveda sta možna samo 2 odgovora, kdo mi mislimo, da je Jezus: da je Bog ali da ni Bog. Ljudem sicer lahko rečemo eno in mislimo drugo, a pred Bogom se ne da pretvarjati, pa tudi naše življenje kriči to, kar zares verjamemo. Lakmusov papir naše vere je namreč trenutek krize: ali takrat ohranimo zaupanje in morda takoj ali po nekem obdobju iskanja in spraševanja sklenemo, da bomo zaupali v Boga in ohranili mirno kri kljub vsemu, kar nam grozi, ali pa bomo Boga in svet prekleli in se zatekli v beg ali odvisnost, nasilje nad drugimi ali nad seboj ali pa v depresijo, kar je vedno pokazatelj nevere.

Sveto pismo pravi, da je najhujši in edini neodpustljivi greh greh zoper Svetega Duha, to je nezaupanje v Božjo moč in ljubezen. Tak človek ne moli, ker ne verjame, da kaj pomaga in obupuje, ker ne vidi izhoda, če nekaj človeško gledano ni mogoče.

Simon Peter pa je imel temeljno vero in bil odprt Svetemu Duhu, zato je lahko pričeval o Jezusu, da je Božji Sin, ker je v veri lahko zaslišal Očetov glas. To pa je bilo dovolj, da ga je Jezus postavil za prvega papeža.

Petrus, latinsko ime, izhajajoč iz stare grščine,
pomeni skala. Tako je Jezus poimenoval Simona,
prvega med učenci.