SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

PONEDELJEK, 10. FEBRUAR 2020 – SV. SHOLASTIKA

MATEJ 11,25-30

Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Prijatelji, Jezus nas ponovno postavlja pred izziv. Samo eno stvar, ki pa je na prvi pogled težka, moramo narediti, da se bomo res odpočili od bremen življenja. Nadeti si moramo Njegov jarem.

Jarem se nadene govedu, da vleče plug ali voz. Z jarmom torej sprejmeš breme. Jezus predlaga, da ne jemljimo svojih bremen, ampak naj prevzamemo nase Njegov jarem, Njegovo breme in ga prenašamo skupaj z Njim, svoja bremena pa pozabimo.

Njegovo breme je nič manj kot naloga odrešiti človeštvo. Jezus želi to početi skupaj z menoj, s teboj. Kako je sploh možno prevzeti tako breme in ga nositi? Kot prvo, Jezus pravi, naj ga nosimo z Njim, ne sami. Sami ne zmoremo, z Bogom je vse mogoče. Nato pa nas uči, da je možno tako breme nositi le, če si krotak in ponižen. Krotkost premaga nasilje, ponižnost napuh, oboje skupaj hudega duha. Bog lahko deluje samo preko krotkih in ponižnih, samo če si takšen, si lahko božje orodje oznanjevanja in odrešenja za druge.

Jezus ne izgublja časa s teorijo: ker se je najbolje učiti z delom, pravi, naj kar takoj prevzamemo in z Njim nosimo to breme. Ko bomo pa enkrat nosili to breme z Njim in ne poskušali sami, pa bomo ugotovili, da tudi naših življenskih bremen naenkrat več ni, življenje pa bo postalo prijetno in lahko.

Jarem.