SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

PETEK, 4. POSTNEGA TEDNA

27. MAREC 2020

JANEZ 7,1-2.10.25-30

Tisti čas je Jezus hodil po Galileji; po Judeji namreč ni hotel hoditi, ker so ga Judje hoteli umoriti. Bil pa je blizu judovski šotorski praznik. Ko pa so bili njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi sam, ne očitno, ampak bolj na skrivaj.
Govorili so tedaj nekateri izmed Jeruzalemčanov: »Ali ni ta tisti, ki ga hočejo umoriti? In glejte, očitno govori, pa mu nič ne rečejo. Ali so morda res voditelji spoznali, da je on Kristus? Toda o tem vemo, od kod je, o Kristusu pa nihče ne bo vedel, od kod je, kadar pride.« Zaklical je torej Jezus, ko je učil v templju: »Mene poznate in tudi veste, od kod sem! In vendar nisem prišel sam od sebe, ampak biva v resnici tisti, ki me je poslal, in tega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.«
Hoteli so ga torej prijeti, a nihče ni stegnil rok po njem, ker še ni bila prišla njegova ura.

Prijatelji, “v resnici biva tisti, ki me je poslal“. To je osrednje sporočilo ne samo  današnjega evangelija, ampak celotnega Svetega pisma. V resnici biva On, ki je poslal svojega Sina. Na začetku Ga ne poznamo, ampak po Jezusu Kristusu ga lahko vsi spoznamo.

Ateist zanika, da Bog obstaja. Živi v popolnoma drugem miselnem svetu, kjer ni ničesar drugega kot to, kar obstaja materialno. Nič ni izven in zunaj, nič ni nad. Živi v svetu empirično dokazljivega, zato mu je tako skoraj nemogoče dojeti, da “v resnici biva Bog“.

Potreben je čudež, ki odpravi to slepoto, to oviro, potreben je trenutek jasnosti, ko lahko človek ugleda nekaj izven svojega ozkega miselnega okvirja in prizna, da lahko obstaja nekaj več, kot njegova omejena misel lahko dojame. Ko lahko zagleda “tistega, ki v resnici obstaja“, za začetek vsaj Njegovo senco.

Povabim vas k molitvi za ta čudež za vse tiste, ki zaenkrat še ne zmorejo sprejeti, da “biva tisti, ki je naše vse“.

Jezus in tisti, ki ga je poslal.