SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

PETEK, 20. MAREC 2020

MARKO 12,28-34

Tisti čas je k Jezusu pristopil neki pismouk in ga vprašal: »Katera je prva med vsemi zapovedmi?« Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je: ›Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‹ To je prva zapoved. Druga je tej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Večja od teh ni nobena druga zapoved.«
Pismouk pa mu je rekel: »Dobro, učenik, prav si rekel, da je Bog edini in ni drugega razen njega; in da je ljubiti njega z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor sam sebe – več kakor vse žgalne in druge daritve.«
Videč, da je razumno odgovoril, mu je Jezus rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.

Prijatelji, nihče si Jezusa ni upal še kaj vprašati. Že res, da povedal je prav, vendar je še en razlog. Človek ima vgrajeno v svoje življenje hrepenenje po ljubezni in to hrepenenje je največje od vseh. Ni večje potrebe kot ljubiti. da, ljubiti je večja potreba celo od potrebe po biti ljubljen. Kdo bi temu ugovarjal?!

Ljubezen je namreč nekaj, kar se obnaša drugače kot karkoli drugega. To pa zato, ker je ljubezen “Božja reč“, ne zemeljska. In kako se obnašajo “Božje reči“? Tako, da več, ko jo podarjaš, več je imaš. Bolj ko jo zadržuješ in šparaš zase, manj je imaš. Takšna je dinamika vsega, kar je Božje, takšen je Bog. Zato nam je dal v naše gene to najglobje hrepenenje: ljubiti.

Kdor potrebuje, zahteva ljubezen, a je ni pripravljen ali zmožen podarjati, s takim človekom je nekaj hudo narobe. Pravkar, ko tole pišem, sem dobil (kot vsi) SMS od same vlade RS, da je od polnoči 20. 3. 2020 praktično uvedena karantena v naši državi. Ali ni sedaj na preizkušnji naša sposobnost ljubezni? Zaradi ljubezni do človeka, ki ga morda niti ne poznam, ostanem doma, se odpovem druženju in nekoliko “stisnem“ teh nekaj tednov, da pomagam pri skupnem trudu za boljši jutri? Ali pa “teram“ svojo rutino naprej brez oziranja na dobro bližnjega, pač pa z nenehno zahtevo, da me vidijo, potrdijo in ljubijo?

Držimo se bolj sami zase,
ljubezen potuje na razdaljo.