SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
PETEK V VELIKONOČNI OSMINI
17. APRIL 2020
APOSTOLSKA DELA 4,1-12
Tiste dni sta Peter in Janez govorila ljudstvu, potem ko je bil hromi bolnik ozdravljen; pristopili so k njima duhovniki, poveljnik tempeljske straže in saduceji, nevoljni, ker sta učila ljudstvo in oznanjala v Jezusu vstajenje od mrtvih. Prijeli so ju in ju vrgli v ječo do drugega dne, ker je bil že večer. Veliko tistih, ki so slišali govor, pa je vero sprejelo; in število mož je narastlo na približno pet tisoč.
Drugi dan so se zbrali v Jeruzalemu njih poglavarji, starešine in pismouki, veliki duhovniki Ana, dalje Kajfa, Janez in Aleksander in vsi, kolikor jih je bilo iz roda velikih duhovnikov. Postavili so ju v sredo in spraševali: »S kakšno močjo ali v čigavem imenu sta to storila?«
Tedaj jim je Peter, poln Svetega Duha, govoril: »Poglavarji ljudstva in starešine! Če naju zaradi dobrote do bolnega človeka danes zaslišujete, s čim je bil ta ozdravljen, bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu, da v imenu Jezusa Kristusa, Nazarečana, ki ste ga vi križali, ki ga je pa Bog obudil od mrtvih, po njem stoji ta pred vami zdrav. On je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, ki pa je postal vogelni kamen. V nikomer drugem ni zveličanja; ker nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mi mogli v njem zveličati.«
Prijatelji, zanimiva je preobrazba, ki jo vidimo pri apostolu Petru, ki je najprej preprost ribič, delavec, neveden in zato redkobeseden, ki hodi za Jezusom v čudenju, požirajoč Gospodove besede kot majhen otrok ob kakšni dobri risanki. Nato vidimo Petra, ki se na smrt boji in zataji tega Gospoda. Nenadoma pa Peter in ti redkobesedni možje, ki ponavadi ob Jezusu zinejo zgolj kakšno neumnost, postanejo prvovrstni pridigarji in pričevalci za Gospoda.
Kako to? Peter je sedaj “poln Svetega Duha“. Nič ni zares zasluga Petra ali Janeza ali Frančiška, Asiškega ali papeža, pa tudi ne Sandija ali kogarkoli med nami, ampak vse to dela v nas Sveti Duh, če mu le pustimo.
Kaj pa točno dela v nas Sveti Duh, ko mu dopustimo? Ozdravljajo se bolni in oznanja se Bog. Oboje v tem trenutku zgodovine resnično zelo potrebujemo. Zato verujmo, ker res “nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mi mogli v njem zveličati, kakor ime Jezusa Kristusa, Nazarečana.“