SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

ČETRTEK, 20. FEBRUAR 2020

MARKO 8,27-33

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Po poti je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem jaz?« In odgovorili so mu: »Janez Krstnik, drugi pravijo: Elija, zopet drugi: Kdo izmed prerokov.«

Nato jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in mu rekel: »Ti si Kristus.« Tedaj jim je strogo naročil, naj z nikomer ne govorijo o njem. In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko trpeti, biti zavržen od starešin, velikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati, in o teh stvareh je govoril očitno.

Tedaj ga je Peter vzel vstran in mu začel braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: »Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega.«

Prijatelji, kako velika stvar, misliti na Božje in ne na človeško. Zakaj ima torej Peter (in ne seveda samo on) tako velike probleme s tem?

Preprosto zato, ker smo ljudje in je težko misliti na kaj drugega kakor na to, kar je človeško. Božje je namreč največkrat prav nasprotno od tistega, kar se nam zdi pravilno, modro in dobro. Božje se nam zdi neumno, nekaj, kar bo kasneje Pavel poimenoval nespamet križa.

Petrov glas je glas razuma, tako se zdi na prvi pogled. Prav tako deluje satan: sklicuje se na razum, logiko. Če Jezusovo delovanje vodi do Njegovega trpljenja in smrti, je bolje, da Jezus preneha s tem, da bo le preživel. A ne? Zakaj bi tvegal smrt?

Satanova spletka je navidez popolna. Uspelo bi mu, skoraj, če le ne bi na nekaj pozabil: da nima opravka zgolj z ljudmi. Jezus je Bog. Bog se je prišel žrtvovat za ljudi. Bog bolj ceni življenje drugega kot svoje. Bog je sama ljubezen. On prepozna spletko: če bo prevladalo človeško, odrešenja ne bo. Človeško namreč pomeni tako ljubiti ta svet, da pozabiš na tistega večnega.

Misliti na to, kar je Božjega, pa pomeni misliti na večnost. Tam pa veljajo drugačne vrednote. Ljubiti tako močno, da umreš za drugega, to je božje. Temu pa sledi, da svojemu življenju pokažeš hrbet. Pa naj se zdi še tako neumno.

Božje ali človeško?