SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
8. MAJ 2020
PETEK 4. VELIKONOČNEGA TEDNA
JANEZ 14,1-6
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše srce naj se ne vznemirja. Vérujete v Boga, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam prostor pripravim, in če odidem in vam prostor pripravim, bom zopet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.«
Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«
Prijatelji, Niccoló Machiavelli je v svojem delu Vladar podal izrek, ki ga vsi poznamo, namreč da “cilj posvečuje sredstva“, kar poenostavljeno pomeni, da je dovoljeno narediti vse, tudi “grde“ stvari, samo da se doseže cilj. Pot ni važna, samo da se doseže cilj. Nejc Zaplotnik pa v svojem delu Pot povzame misel, da ni toliko važen cilj kot sama pot, v kateri je treba uživati, pot, ki je bistvena za srečo.
Jezus pove, da je oboje pomembno. Cilj so seveda nebesa, v cilju je smisel našega življenja, ustvarjeni smo, da bomo v raju bivali v Božjem Srcu. A ne pelje vsaka pot tja. Tja pelje samo Jezus, ki je pot, resnica in življenje. Ljubezen.
V bistvu imata na nek način oba prav. Machiavelli, ki pravi, da treba narediti vse, kar je potrebno, da prispemo na cilj. Problem je le v tem, da če je cilj napačen, bo tudi pot. Kristjani pa imamo cilj v nebesih in pot tja je pot ljubezni. Zato treba ljubezen živeti brezkompromisno, samo in edino ljubezen je treba živeti. Zaplotnik pa ima tudi prav, ko pravi, da je treba na poti uživati. Pot v nebesa je prepodoba nebes. Pot, ki je ljubezen, mora biti čudovito potovanje, ki nam nudi čudovite razglede.
Kakšno srečo imamo kristjani. Na prečudovit cilj potujemo po prečudoviti poti, s prečudovitim Vodnikom. Kaj bi si sploh lahko želeli boljšega?
Bivališča v nebesih.