SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
3. MAJ 2020
4. VELIKONOČNA NEDELJA
JANEZ 10,1-10
Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.«
Jezus jim je povedal to priliko, pa niso razumeli, kaj jim je govóril. Jezus je znova spregovóril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in hodil bo ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kólje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.«
Prijatelji, bolj, ko leta mojega duhovništva tečejo, bolj ob odlomku, ki ga beremo danes, na nedeljo dobrega pastirja, razumem, da današnja nedelja ni samo nedelja Jezusa, Dobrega Pastirja, ampak tudi nedelja mene, duhovnika, in tebe, kristjana, ki naj bi bila prav tako dobra pastirja.
Učenci Jezusa “niso razumeli, kaj jim je govóril“. Govoril jim je namreč o vratih. Pravi, da dober pastir vstopi skozi vrata in se ne priplazi v ovčjo stalo drugod. Pravi ne samo, da so vrata za to, da greš not in ven, ampak da te vrata “naredijo“ za pastirja. Definicija pastirja pa je, da pase druge in ne sebe.
Vrata so Jezus sam. Kdor gre skoznje, postane pastir, ki pase druge. Kdor ne gre skozi vrata, bo pasel samo sebe, na račun drugih. Kdor gre “skozi Kristusa“, bo našel pravo hrano, kdor hodi drugje, bo kradel, klal in uničeval. Zato pomembno vprašanje za duhovnika in vsakega vernika: kakšne vhode izbiram v življenju? Skozi kaj vstopam? Ali skozi vrata, ki so Jezus Kristus, Gospod in Bog, ali pa se plazim v življenje skozi vhode, ki me delajo tatu in roparja?
Nedelja dobrega pastirja odpira pomembno vprašanje, ki si ga moram kot duhovnik zastavit vsak dan, priporočam pa ga tudi vsakemu izmed vas: ali res hodim “po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu“ skozi življenje? Ker samo to je pot do tega, da ne bom tat in ropar, da ne bom kradel in klal in se mastil z ovcami, ampak bom našel hrano zase pri Bogu in jo potem pokazal ovcam, ki so mi zaupane, da jih popeljem na nebeške pašnike.
Christ Holding a lamb.