SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi

3. JUNIJ 2020

SV. KAREL LWANGA IN DRUGI UGANDSKI MUČENCI

MATEJ 10,28-33

Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogubiti. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In ne eden izmed njih ne pade na tla brez (volje) vašega Očeta. Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi. Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.

Prijatelji, danes godujejo ugandski mučenci, pričevalci za Kristusa. Bilo jih je dvaindvajset in so bili 18. oktobra 1964 razglašeni za svetnike. O njihovi usodi je odločal kralj Mvanga, ki je imel na svojem dvoru že precej kristjanov. Dva izmed njih sta odkrila zaroto najvišjega dvornega uradnika Kafikira zoper kralja. Zaslužil je smrtno kazen, a so mu jo spregledali in je celo ostal v službi. Želel se je maščevati nad kristjani in je na svojo stran pridobil kralja. Ko je ta 25. maja 1886 dal umoriti sedemnajstletnega paža Dioniza Subugvao, je izjavil, da bo dal pomoriti vse, ki »molijo«, to je kristjane. Predstojnik pažev, Karel Lwanga, je takoj spoznal resnost položaja in je zbral zveste k molitvi med nočno stražo, da jih je pripravil na mučeništvo.

Zjutraj je kralj sklical veliko sodno sejo. Dvorni paži so se morali postaviti v vrsto in kralj je razglasil: »Vsi tisti med vami, ki ne molijo, naj se postavijo tule na mojo stran; oni pa, ki molijo, naj se postavijo tjale.« Karel Lwanga je prvi stopil k steni iz trstja in petnajst drugih je šlo za njim. Poln sovraštva je zaklical kralj: »Vi torej res molite?« – »Da, gospod, mi res molimo!« – »Ali mislite še dalje moliti?« – »Da zmerom, do smrti!« Tedaj je kralj izrekel sodbo: »Tako, usmrčeni boste!«

Zjutraj 3. junija so jetnike pripeljali iz koč in zvezane postavili na morišče. Karel Lwanga je bil prvi sežgan. Rablji so še zmeraj upali, da se bodo drugi prestrašili ob strašnem mučenju Lwange, ki je gorel na grmadi. Po tedanji navadi so tri obsojence pomilostili. Ti so bili žalostni. Njihova naloga pa je bila, da bi pozneje pričevali o mučeništvu svojih prijateljev. Ostale so povezali v velike snope slame in jih položili na grmado. Pred temi mučenci in malo kasneje je umrlo mučeniške smrti še več kristjanov. 

Arhiv oznanil