SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
2. AVGUST 2020
18. NEDELJA MED LETOM
IZAIJA 55,1-3
To govorí Gospod: »O vsi, ki ste žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, pridite, kupíte in jejte! Pridite, kupíte brez denarja, brez plačila vzemite vino in mleko!
MATEJ 14,13-21
Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike.
Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!«
Prijatelji, po slabih dveh mesecih premora nadaljujmo z premišljevanjem ob dnevni Božji besedi.
Na čem temelji krščanska duhovnost? Na temu, čemur rečemo “Božja milost“. Svetopisemska vera je, da je božja milost na začetku. O tem govori tako starozavezni Izaija kot evangelist Matej.
Večina ver in duhovnosti uči, da se mora človek najprej potruditi, da prejme razne milosti od Boga ali duhovno razsvetljenje, torej da mora človek najprej nekaj narediti, da mu bo na razpolago duhovna moč ali da ga bo Bog uslišal. Najprej treba narediti to in to vajo ali tako in tako meditirati, izpolnjevati zapovedi in sveto živeti. Potrebnih je teh “12 korakov“ ali obisk točno določenega kraja s posebnimi duhovnimi močmi ali zmoliti 10 rožnih vencev ali dati miloščino in tako naprej. Tako si človek “zasluži“ božjo milost ali si “vzame“ duhovno moč iz kozmosa s svojim trudom.
Sveto pismo pa nam sporoča, da v resnici ni tako. Najprej je Bog in on da človeku zastonj vse. Že “creatio ex nihilo“, torej stvarjenje iz nič, je dokaz te resnice. Bog je ustvaril človeka preden je človek obstajal in bi si torej sploh lahko zaslužil ta dar, da obstaja. To je torej zastonjski božji dar. Bogu tega ne bi bilo treba narediti. Stvarjenje človeka ni dodalo božji veličini in slavi prav nič (če bi te stvari Bogu sploh kaj pomenile). Bog nas je ustvaril zastonj, zgolj zato, ker je želel z nami deliti veselje bivanja in ljubezni.
Izaija pravi: “O vsi, ki ste žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, pridite, kupíte in jejte!“ Jezusu pa so se ljudje “zasmilili in ozdravil je njihove bolnike.“ Bog torej podarja zastonj, vnaprej, nič ni potrebno plačati, odslužiti, vnaprej ali za nazaj “oddelati“. Samo eno je potrebno: “Pridite k vodi!“ Naš odziv na božji dar je tisto, kar naj mi naredimo, kar je naš delež pri duhovni rasti. Si utrujen? Žalosten? Bolan? Zmeden? Depresiven? V stiski? Pridi k Jezusu, ki je živa voda, on ti bo dal mir, zdravje, srečo, blagostanje, … in vse to zastonj.
Ko pa bomo verovali v usmiljenega in ljubečega Boga in ko bomo to zastonjsko božjo milost prejemali, ker bomo odprli duri in polknice svojih stanovanj, takrat pa bomo kot apostoli lahko tudi mi po Jezusovem pozivu drugim dali jesti: Vi jim dajte jesti! Torej nič drugega kot po svojem trudu,da bi sveto živeli, pomagali bratu in sestri, da bosta sama odprla življenje in sprejela, kar jima Bog zastonj ponuja, duhovno vodo, vino, mleko, kruh in ribe. Trud za sveto življenje ni torej naše plačilo ali pogoj, da nam Bog pomaga ampak posledica božje milosti, ki smo jo zastonj prejeli. V tem je bistvo duhovnosti, ki jo uči Sveto pismo.
