SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
10. MAJ 2020
5. VELIKONOČNA NEDELJA
JANEZ 14,1-14
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. »Če ste spoznali mene, poznate tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in vidite ga.« Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«
Jezus mu odgovori: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor vidi mene, vidi Očeta. Kako moreš govoriti: ›Pokaži nam Očeta‹? Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih jaz govorim, ne govorim sam od sebe. Oče, ki prebiva v meni, on izvršuje dela. Vérujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni. Če pa ne, vérujte zaradi del samih.
Resnično, resnično, povem vam: Kdor vame veruje, bo tudi sam izvrševal dela, ki jih jaz izvršujem, in še večja ko ta bo izvrševal, ker grem k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da bo Oče proslavljen v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom spolnil.«
Prijatelji, filozof Jurgen Habermas je dejal, da znanstvenizem (scientism) pomeni zaverovanost znanosti same vase. Ta nekoliko neznani izraz opisuje enega izmed najbolj nevarnih in vse bolj razširjenih pojavov danes, namreč prepričanje, da samo po znanstveni poti lahko pridemo do znanja. Nekaj lahko spoznamo samo, če po opazovanju pojava postavimo hipotezo, ki jo preverimo s serijo poskusov in jo nato overimo kot dejstvo. Kar ni mogoče spoznati na tak (znanstveni) način, sploh ni mogoče spoznati.
Pozor, na tak način smo izločili umetnost, filozofijo, celo medsebojne odnose kot vir našega spoznanja. Naprimer, ko otroku zvečer preberete pravljico, jo tudi zato, da bi se otrok preko nauka pravljice nekaj naučil. Tudi zato se potrudite, da je pravljica primerna. Otrok torej spozna nekaj o svetu, neko resnico o življenju na neznanstveni, literarni način. Enako je z glasbo, likovno umetnostjo, gledališčem, … Filozofija je način, kako preko umetnosti razmišljanja pridemo do spoznanja. Prav tako se poskušamo dokopati do nekega znanja preko medsebojnega odnosa. Ko se pogovarjamo, počasi človeku zaupamo in se odločimo zanj, postanemo prijatelji – ali pa ne. V vsakem primeru pridemo do nekega spoznanja na neznanstveni način, mimo znanstvene metode empiričnega poskušanja in preverjanja.
Prvi ugovor mladih, zakaj odhajajo iz cerkve je, da Boga ni mogoče znanstveno dokazati. To je res, res ga ni mogoče znanstveno dokazati. Če bi ga bilo mogoče, potem Bog ne bi bil takšen Bog, kot se je razodel in v kakšnega verujemo – Stvarnik, ki je nad naravo, ki je vse ustvaril in je mnogo večji od vsega ustvarjenega in ki ga narava ne more zaobseči in ga zato ne moremo z znanstveno metodo, ki raziskuje, kar je ustvarjeno, spoznati.
Mladim (in starejšim), ki jih ta ugovor ateizma zmede, je treba povedati, da ne smejo postati verniki znanstvenizma, ki bi verovali, da ima samo znanost vse odgovore. Še malo ne. Mnogo odgovorov je, ki jih znanost ne more dati in mnogo znanj, ki jih lahko doumemo mimo znanosti. Ali me ima mož ali žena ali mama ali sin ali prijatelj rad, ne moremo znanstveno dokazati. Ali so gorski potok ali 9. Beethovenova simfonija ali Mona Lisa lepi, ne moremo znanstveno spoznati. Ali je Bog in kakšen je, nam znanost ne more dati odgovora. To pa še ne pomeni, da me žena nima rada, da 9. simfonija ni lepa ali da Boga ni. Znanost pač na to ne more dati odgovora, a imamo še druge, neznanstvene načine, da lahko dobimo te odgovore, kajti ljudje imamo veliko več poti, da nekaj spoznamo in doumemo, kot samo znanost.
Tako Jezus pravi Filipu, ki zahteva znanstveni dokaz “pokaži nam Očeta“, da je dovolj, če vidimo Njega. Ni treba videti Očeta, da bi Vanj verovali. O njem pričujejo stvarstvo, naravni zakon in Jezus sam, Njegov Sin. Na nas pa je, da se nehamo samoomejevati z zgolj znanstvenim načinom razmišljanja in si dovolimo, da smo ljudje v polnosti, da začnemo spoznavati ne samo z delčkom svojih zmožnosti in eno, znanstveno metodo, ampak s celotno zakladnico sposobnosti, ki jo imamo. Na koncu koncev pa da si dovolimo zaupati. Jezus želi, da bi mu verjeli na besedo. Da dokaže, da je vreden zaupanja, dá za nas življenje. Ali bi to naredil, če ne bi bilo res, kar nam je hotel povedati? To, dragi prijatelji, je verski dokaz, ne znanstveni. Eden izmed načinom spoznavanja je tudi versko, duhovno spoznanje. Če želimo biti res široki in odprti in neomejeni, se odprimo vsem tem možnostim, ki so nam dane in postanimo v polnosti ljudje.
In kamor jaz grem, poznate pot.