SANDI KOREN
Dnevna misel ob Božji besedi
10. AVGUST 2020
SV. LOVRENC
2 PISMO KORINČANOM 9,6-10
Bratje in sestre, pomnite: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega darovalca Bog ljubi. More pa vam Bog vsako milost podeliti v obilni meri, da boste imeli vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo, kakor je pisano: »Razdelil je, dal ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.« Oni, ki daje sejalcu seme in kruha za živež, pa bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti.
Prijatelji, kako to, da na god sv. Lovrenca zaslišimo Pavlovo modrost, da “veselega darovalca Bog ljubi“? Najbrž zaradi zgodbe o sv. Lovrencu, ki pripoveduje, da je ta diakon rimske Cerkve, po naročilu papeža, razdelil cerkveni denar revežem, preden se ga je polastil cesar (zato je cesar dal Lovrenca tudi mučiti in ubiti). A Lovrenc je kot diakon skrbel za pomoč ubogim že prej, kajti to je bila njegova služba.
Cerkev ima v svojih genih, da skrbi za uboge. Čeprav se je v stoletjih velikokrat žal pozabilo to Jezusovo naročilo, mora Cerkev posnemati svojega Odrešenika, ki je prišel za uboge, revne, zatirane. Obuditev nekoliko pozabljene službe stalnega diakona v Cerkvi nas opominja prav na to: diakoni so bili postavljeni prav zato, da bi stregli pri mizi, ubogim, kot poročajo apostolska dela. To velja še danes: če je duhovnikova služba najprej posvečevanje in poučevanje (seveda pa tudi služenje), je diakonova najprej zastonjsko, velikodušno in darežljivo služenje.
Sv. Lovrenc je torej močan opomin današnji Cerkvi (to pa smo mi vsi), naj se odvrne od stranpoti preteklih dob in brez strahu začne razdajati vse zaklade, ki jih ima. Vse namreč ima od Boga in Pavel zagotavlja, da nam “more Bog podeliti vsako milost v obilni meri, da bomo imeli vedno vsega dovolj in nam bo še obilo ostajalo.“
